Tina Kolenik v svojih projektih izkorišča svoje telo kot prostor pomenov, kot metodološko polje, ja, tudi bojno polje, na katerem se odvijajo spopadi različnih kulturnih in družbenih, v zadnjem času tudi političnih silnic. Golo telo v umetnosti je v družbenem smislu še vedno prestopek, transgresija: hkrati krši in usmerja pogled čez znano, uveljavljeno, dovoljeno.
Blaž Lukan, iz spremne besede »Razkošje kože« h knjigi Tina Kolenik, Koža kot kostum, 2017
Kustosinja: Vesna Pajić
Oblikovanje: Saša Kuder
Prevodi: Jasmin Franza
Tehnika: Deni Bordon, Toni Bracanov
Tisk: Color Print